Kaj sta me moji knjigi naučili o meni, pot nazaj k sebi

Ko danes pogledam komplet svojih knjig Angelsko perje ljubezni na obali in Ko angelsko perje ljubezni izbere dom, ne vidim samo dveh knjig.

Vidim svojo pot. Vidim trenutke, ko sem verjela vase, in trenutke, ko sem o sebi dvomila. Vidim odločitve, ki so bolele, pa so bile potrebne. Vidim solze, spoznanja, pogum, ljubezen, angelske dotike in predvsem počasno vračanje k sebi. Ko sem začela pisati, nisem vedela, koliko bom skozi besede spoznala tudi o sebi. Mislila sem, da zapisujem zgodbo. Danes vem, da sem med pisanjem pravzaprav odpirala vrata svojega srca.

Spoznala sem, da je največja pot tista, ki vodi nazaj k sebi

Dolgo lahko iščemo odgovore zunaj sebe. V ljudeh. V odnosih. V potrditvah. V besedah drugih. V želji, da bi bili razumljeni, sprejeti in ljubljeni.

A ena najglobljih lekcij moje poti je bila, da se resnična sprememba začne takrat, ko se ustavimo in se vprašamo:

Kaj pa čutim jaz? Kaj si želim jaz? Kje sem v vsem tem jaz?

To ni sebičnost. To je stik s seboj. Skozi zgodbo obeh knjig sem vedno bolj razumela, da ljubezen do sebe ni en sam velik trenutek, ko se odločimo, da se bomo od danes naprej imeli radi.

Ljubezen do sebe je sestavljena iz majhnih odločitev.

Da rečem »ne«, ko moje srce čuti ne.

Da ostanem zvesta sebi, tudi kadar me drugi ne razumejo.

Da si dovolim počivati.

Da ne zmanjšujem svoje svetlobe zato, da bi se drugi ob meni počutili udobneje.

Da si priznam, da me nekaj boli.

In da se ne zapustim ravno takrat, ko sebe najbolj potrebujem.

Naučila sem se postavljati meje brez občutka, da moram zaradi tega postati jaz nekdo drug.

Postavljanje meja je ena od pomembnih niti moje osebne poti. Včasih sem verjela, da meja pomeni oddaljevanje od drugega človeka. Danes jo razumem drugače. Meja je lahko dejanje ljubezni. Je prostor, v katerem si rečem:

Tukaj sem jaz. To čutim. To potrebujem. In tudi moje občutke je dovoljeno spoštovati.

Ni treba kričati, da bi bili slišani. Ni treba zapreti srca, da bi se zaščitili. Lahko ostajamo nežni in hkrati jasni. Lahko ljubimo in obenem izberemo sebe. To je bilo eno mojih velikih spoznanj.

Spoznala sem, da ranljivost ni šibkost

Pisati iz srca pomeni dovoliti, da ljudje vidijo košček tebe. Ne samo tistega lepega, urejenega in svetlega. Tudi vprašanja. Strahove. Negotovosti. Iskanje. Padce. Sprva ni vedno lahko pokazati svoje ranljivosti. Toda prav v njej sem začela prepoznavati svojo moč. Danes vem, da mi ni treba biti popolna, da bi bila vredna. Ni mi treba imeti vseh odgovorov. Ni mi treba vedno vedeti, kam me vodi naslednji korak. Včasih zadostuje samo toliko zaupanja, da naredim en korak. Potem še enega. In še enega.

Spoznala sem, da odnosi niso samo zgodbe o drugih

Odnosi so čudovita ogledala. V njih se pokažejo naše želje, rane, pričakovanja, strahovi in hrepenenja. V njih vidimo, kje se še vedno zapuščamo. Kje preveč čakamo. Kje se prilagajamo. Kje iščemo svojo vrednost v odzivu nekoga drugega. Toda odnosi nam lahko pokažejo tudi nekaj čudovitega: koliko smo že zrasli. Ko se spremenimo mi, se spremeni tudi način, kako vstopamo v odnose.

Naučila sem se zaupati tistemu tihemu glasu v sebi

Prva knjiga je bila prebujanje, druga pa izbira

Če bi morala zelo preprosto opisati pot kompleta knjig, bi rekla: prva knjiga odpira vrata, druga te povabi, da stopiš skoznje.

V prvi knjigi je veliko prebujanja, čutenja, odkrivanja, vprašanj in vračanja k sebi. V drugi pa vedno bolj čutim energijo odločitve. Odločitve, da ne ostajamo samo pri spoznanju. Da nekaj tudi spremenimo. Da postavimo mejo. Da naredimo korak. Da si dovolimo izbrati drugače. Da svojo notranjo rast začnemo živeti tudi v vsakdanjem življenju. Kajti nekaj lahko razumemo z glavo, a šele ko to začnemo živeti, postane del nas.

Največje spoznanje? Da se dom začne v meni

Naslov druge knjige govori o domu. Toda dom zame ni samo kraj. Dom je občutek. Je prostor v sebi, kjer mi ni treba igrati nobene vloge. Kjer mi ni treba dokazovati svoje vrednosti. Kjer lahko samo sem. Z vsemi barvami. Z nežnostjo. S pogumom. Z ranljivostjo. S sanjami. S svojo svetlobo. Danes vedno bolj razumem, da največji dom ustvarimo takrat, ko se naučimo prebivati sami v sebi. Ko si zaupamo. Ko se sprejmemo. Ko si odpustimo. Ko ne bežimo več pred tem, kar čutimo. In ko znamo sami sebe objeti tudi v dneh, ko nimamo vseh odgovorov.

Moj angelski šepet zate

Draga dušica, ni ti treba postati nekdo drug, da bi bil/a vreden/a ljubezni. Morda tvoja pot trenutno še nima vseh odgovorov. Morda še ne vidiš, kam te vodi naslednji korak. Toda zaupaj. V tebi je mnogo več modrosti, kot si morda v tem trenutku priznavaš. Vsakič, ko izbereš sebe z ljubeznijo, ko postaviš mejo brez zapiranja srca, ko poslušaš svoje občutke in narediš korak, ki je resnično tvoj, se vračaš domov.

Domov k sebi. In morda je prav to najlepše potovanje, ki ga lahko v tem življenju naredimo.

Z angelskim objemom,
Maja

Ustvarjam z angelskimi energijami in ljubeznijo.
V povezavi z višjimi vibracijami nastajajo edinstvene angelske kreacije.
Poveživa se, naj nova zgodba na kreaciji zaživi.

Davčna št.: 46293230

(nisem davčni zavezanec)

Matična št.: 8953066000

Čarobni Dotik

Maja Berginc s.p.

Čezsoča 109a

5230 Bovec

MajaArt-kreacije z angeli

© 2025 MajaArt-kreacije z angeli. Vse pravice zadržane.

FOTO, VIDEO: Maja Berginc