Ko izbereš sebe, se gozd v tebi umiri.

Včasih si mislimo, da je izbira sebe sebična.

Da moramo še malo potrpeti, še malo zdržati, še malo sebe utišati- svoj notranji glas, da bi bili dovolj za druge.

A narava nas uči drugače. Preberi zgodbo spodaj.

Nekoč je bila deklica, ki je pogosto zahajala v gozd.

Ne zato, da bi se skrila pred svetom, ampak zato, da bi tam lažje slišala sebe. Med visokimi drevesi ni bilo potrebe, da bi bila drugačna. Ni ji bilo treba ničesar dokazovati. Gozd je ni spraševal, zakaj je včasih utrujena. Ni je silil, da je vedno močna. Le sprejel jo je.

Ko je hodila po mehki gozdni poti, je čutila, da ji listje pod nogami šepeta nekaj, kar je v sebi že dolgo vedela:

da se izgublja vsakič, ko izbira mir drugih namesto resnice svojega srca.

Nekega dne je obstala ob starem drevesu.

Naslonila je dlan na njegovo lubje in tiho priznala:

»Ne zmorem več živeti tako, da pozabljam nase.«

Veter je nežno zapihal skozi krošnje.

Kot bi ji gozd odgovoril.

Tistega dne ni sprejela velike odločitve, ki bi jo svet videl.

Sprejela je tiho odločitev, ki pa ji je spremenila življenje:

izbrala bo sebe.

Izbrala bo svoj notranji mir pred hrupom.

Svojo resnico pred prilagajanjem.

Svojo nežnost pred tem, da mora biti ves čas trdna.

Svoje srce pred tem, da bi vedno znova odhajala stran od sebe. In prav takrat se je nekaj v njej umirilo. Ker ko izbereš sebe, ne izgubiš ljubezni. Izgubiš le tisto, kar ni bilo nikoli zares tvoje.

Morda tudi ti te dni stojiš na točki, ko čutiš, da je čas.

Čas, da se vrneš k sebi. Čas, da si prisluhneš. Čas, da se ne zapuščaš več.

Narava nas vsak dan spominja, da nič, kar raste v resnici, ne raste iz izdaje samega sebe. Drevo ne postane mogočno zato, ker se razdaja na vse strani, ampak zato, ker ostaja zvesto svojim koreninam.

Naj bo to danes tudi tvoje sporočilo:

Izbrati sebe ne pomeni, da imaš druge manj rad/a.

Pomeni, da končno tudi sebi dovoliš biti vreden/vredna ljubezni, spoštovanja in miru.

Ko izbereš sebe, se gozd v tebi neha bati zime.

Ker ve, da pomlad vedno pride v valu nove ljubezni.

Z ljubeznijo,

Maja