Ko breme ni več moja identiteta

Včasih se največje spremembe v nas ne zgodijo takrat, ko se zunaj nekaj konča, ampak šele takrat, ko zares razumemo, kaj smo ves čas nosili v sebi.

Pred kratkim mi je uspelo poravnati določeno breme, ki je bilo nekaj časa del mojega življenja. Pričakovala sem olajšanje. In olajšanje je prišlo. Toda skupaj z njim je prišlo še nekaj veliko globljega.

Zavedanje.

Ugotovila sem, da breme ni bilo več samo nekaj, kar moram urediti ali zaključiti.

Nezavedno sem se z njegovo energijo začela istovetiti.

Kot da je v meni ves čas obstajal tih notranji zapis:

»Še nekaj moram rešiti.«
»Še nisem zares svobodna.«
»Najprej moram to zaključiti.«
»Še vedno nekaj nosim.«

In ko sem to opazila, me je zadelo zelo močno.

Kako hitro lahko nekaj, kar je samo okoliščina našega življenja, postane del naše identitete.

Ko breme postane del naše energije

Če nekaj nosimo dovolj dolgo, se lahko navadimo na njegov občutek.

Navadimo se na skrb.
Na pritisk.
Na odgovornost.
Na občutek, da moramo vedno nekaj urejati, reševati ali držati skupaj.

In sčasoma morda sploh ne opazimo več, koliko naše energije je povezane s tem.

Telo se navadi napetosti.

Um se navadi načrtovanja in skrbi.

Naše odločitve se začnejo prilagajati temu bremenu.

In nekje vmes se lahko rodi občutek:

»Takšno je pač moje življenje.«

Toda ali je res?

Ali pa smo se samo tako dolgo istovetili z določeno zgodbo, da smo pozabili, da obstaja tudi drugačna resnica?

Vprašanje, ki me je ustavilo

Ko sem breme poravnala, sem si zastavila vprašanje:

Kdo sem jaz sedaj, ko tega bremena ni več?

To vprašanje je v meni odprlo nekaj novega.

Kajti v tistem trenutku sem dojela, da ne spuščam samo neke obveznosti.

Spuščam tudi del stare podobe sebe.

Podobe sebe, ki mora nositi.
Ki mora skrbeti.
Ki mora ves čas nekaj reševati.
Ki mora biti pripravljena na naslednjo težavo.

In prvič sem zares začutila razliko med tem:

»To sem jaz.«

in

»To je nekaj, kar sem doživljala.«

Ta razlika je ogromna.

Nismo to, kar nosimo

V življenju se lahko istovetimo z marsičim.

S finančnimi bremeni. S težkimi odnosi. S preteklostjo. Z občutkom krivde. Z odgovornostjo za druge. S strahom. S pomanjkanjem. Z vlogo, da moramo biti vedno močni.

A nič od tega ni nujno naša resnična identiteta.

To so lahko samo izkušnje. Deli poti. Obdobja, skozi katera smo šli. In morda je ena največjih notranjih osvoboditev prav v tem, da si nekega dne dovolimo reči:

»To breme sem nosila. Toda to breme nisem jaz.«

Ko to začutimo, se začne spreminjati tudi energija.

Ne delujemo več iz starega zapisa.

Ne izbiramo več samo zato, da bi preživeli.

Počasi se začne odpirati prostor za nekaj drugega.

Za zaupanje. Za mir. Za svobodo. Za lastno vrednost. Za novo resnico.

Sprememba se začne v zavedanju

Včasih mislimo, da bo dovolj, ko se bo neka zunanja okoliščina spremenila.

Ko bo nekaj zaključeno. Ko bo nekaj plačano. Ko bo določen odnos za nami. Ko bo prišel bolj miren čas.

A pogosto zunanja sprememba še ni konec zgodbe.

Pravi premik se zgodi takrat, ko se spremeni tudi naše notranje doživljanje.

Ko opazimo, da nam ni več treba živeti kot oseba, ki smo jo ustvarili okoli starega bremena.

Takrat lahko izberemo nekaj novega.

Danes si želim svoje življenje ustvarjati drugače.

Ne več iz energije bremena.

Ampak iz občutka, da je varno živeti lahkotneje.

Da je varno zaupati.

Da mi ni treba ves čas nekaj nositi, da bi bila vredna.

Da mi ni treba čakati na popolne okoliščine, da bi se počutila svobodno.

In predvsem:

da moja preteklost ni moja identiteta.

Sporočilo iz moje druge knjige

V knjigi Ko angelsko perje ljubezni izbere dom je zapisano:

»Ko izbereš sebe, se nekomu drugemu odpre pot. Ko postaviš mejo, se rodi resnica. In ko resnica pride, se srce osvobodi.«

Danes ta stavek čutim še nekoliko drugače. Izbrati sebe pomeni tudi prepoznati, katere zgodbe o sebi niso več resnične. Katera bremena so opravila svojo nalogo. Katere identitete smo prerasli. In kje smo pripravljeni končno stopiti bližje sebi.

Vprašanje zate

Morda se danes za trenutek ustavi tudi ti.

In se vprašaj:

S katerim bremenom se še vedno istovetim, čeprav globoko v sebi vem, da to nisem jaz?

Kaj bi se zgodilo, če bi temu bremenu dovolil/a, da ostane del tvoje preteklosti, ne pa več del tvoje identitete?

Morda se prav tam začne nova energija. Nova izbira. In nova zgodba.

Z angelskim objemom,
Maja

Ustvarjam z angelskimi energijami in ljubeznijo.
V povezavi z višjimi vibracijami nastajajo edinstvene angelske kreacije.
Poveživa se, naj nova zgodba na kreaciji zaživi.

Davčna št.: 46293230

(nisem davčni zavezanec)

Matična št.: 8953066000

Čarobni Dotik

Maja Berginc s.p.

Čezsoča 109a

5230 Bovec

MajaArt-kreacije z angeli

© 2025 MajaArt-kreacije z angeli. Vse pravice zadržane.

FOTO, VIDEO: Maja Berginc