Ko v sebi prepoznamo svojo globino...

V življenju velikokrat hodimo mimo sebe.

Mimo svojih občutkov, mimo svojih potreb, mimo tistega tihega glasu v sebi, ki nas nežno kliče, naj se ustavimo. Svet od nas pogosto želi hitrost, odzivnost, moč, nasmeh, tudi takrat, ko v sebi morda čutimo utrujenost, dvom ali tiho praznino. In prav zato včasih pozabimo, kako zelo pomembni smo si.

A resnica je drugačna.

Vsaka ženska in vsak moški v sebi nosi globino, ki ni nastala čez noč. V njej živijo vse izkušnje, vse preizkušnje, vsi padci, vsi trenutki, ko smo ostali pokonci tudi takrat, ko je bilo težko. V njej so shranjene vse solze, ki jih morda nihče ni videl, vse misli, ki jih nismo izrekli na glas, in vsa ljubezen, ki jo še vedno nosimo v sebi, čeprav smo bili kdaj ranjeni.

Ko ozavestimo svojo globino, se nekaj premakne.

Ne iščemo se več samo zunaj sebe. Ne čakamo več, da nam nekdo drug pove, koliko smo vredni. Ne živimo več samo iz potrditve okolice. Začnemo se vračati domov k sebi.

In prav tam se rodi nekaj zelo dragocenega:

spoznanje, da smo si pomembni.

Pomembni smo si v dneh, ko žarimo.

Pomembni smo si tudi v dneh, ko se sestavljamo nazaj.

Pomembni smo si, ko smo pogumni.

In prav tako takrat, ko nas je strah.

Naša vrednost se ne zmanjša v trenutkih, ko smo utrujeni. Naša svetloba ne ugasne, če kdaj ne zmoremo vsega. Naša globina ni manjša, če potrebujemo počitek, tišino ali objem.

Ko to zares začutimo, se naučimo sebe podpreti na vsakem koraku.

Podpremo se tako, da si dovolimo čutiti.

Da si priznamo resnico.

Da si ne govorimo več strogih besed, ampak nežne.

Da se vprašamo: Kaj danes potrebujem? Kaj mi želi povedati moje srce? Kako sem lahko danes na svoji strani?

Včasih je podpora sebi videti kot pogumen korak naprej.

Drugič kot odločitev, da obstanemo. Včasih pomeni, da postavimo mejo. Spet drugič, da si dovolimo prositi za pomoč.

Podpirati sebe ne pomeni, da smo sebični.

Pomeni, da smo prisotni. Da ne zapuščamo več svojega notranjega sveta samo zato, da bi bili na voljo vsem drugim. Pomeni, da postanemo varen prostor sami sebi. Ko se ženska ali moški nauči stati ob sebi, se spremeni način zavedanje svoje resnice.

In to je moč.

Zato danes ne pozabi: ti si pomemben.

Tvoja pot je pomembna.

Tvoji občutki so pomembni.

Tvoja nežnost je pomembna.

Tvoja resnica je pomembna.

In ko ozavestiš svojo globino, ne postaneš nekdo drug.

Le spomniš se, kdo si bil_a ves čas.

Dušica s srcem.

Dušica, ki si lahko na vsakem koraku reče:

Tukaj sem zase.

Ne bom se zapustil_a.

Podpiram se.

Verjamem vase.

Objem,

Maja