Moja globina, moja največja ljubezen

Draga dušica,

včasih se nam zdi, da je globina nekaj, česar se je potrebno bati. Da so občutki, ki jih nosimo v sebi, pretežki. Da so rane, spomini, dvomi in tiha vprašanja nekaj, kar bi bilo bolje skriti, potisniti stran ali preprosto preslišati.

Ampak resnica je drugačna. Naša globina ni prostor teme. Naša globina je prostor srečanja s seboj.

Ko si dovolimo pogledati vase, počasi začnemo razumeti, zakaj smo včasih reagirali tako, kot smo. Zakaj smo predolgo ostajali tam, kjer nas ni več nič grelo. Zakaj smo dajali več, kot smo zmogli. Zakaj smo čakali, da nam nekdo drug potrdi da smo vredni.

In ravno v tej iskrenosti, se začne nekaj nežnega prebujati. Za žensko je to lahko trenutek, ko prvič začuti, da ji ni treba več nositi vsega sama. Da njena mehkoba ni šibkost. Da njena čustvenost ni preveč. Da je njeno srce vredno nežnosti, spoštovanja in varnega prostora.

Za moškega je to lahko trenutek, ko si prvič dovoli priznati, da tudi on čuti. Da mu ni treba vedno biti močan, tih in nedotakljiv. Da je njegova ranljivost lahko most do pristnosti. Da je ljubezen do sebe tudi pogum, da ne beži več pred tem, kar se dogaja v njem.

Ko delamo na svoji globini, se nam pričnejo odpirati vrata srca in še večje ljubezni do sebe. Globina nas vrne k tistemu delu, ki je vedno hrepenel po miru. K tistemu delu, ki si želi biti slišan. K tistemu delu, ki ne potrebuje popolnosti, ampak resnico. K tistemu delu, ki si zasluži ljubezen, tudi takrat, ko še raste.

Ljubezen do sebe se ne zgodi čez noč, je proces a odločitev dela na sebi je v nas in ta nas opogumlja, da si dovolimo videti, čutiti sebe v svoji resnici.

In nekega dne opazimo, da nismo več isti v svojem delovanju. Postanemo bolj zvesti sebi. Bolj nežni do svojih padcev. Bolj ponosni na svoje korake. Bolj mirni v svoji tišini. Bolj povezani s svojim srcem.

Naša globina nas ne odpelje stran od ljubezni. Pripelje nas nazaj k njej. K ljubezni, ki ne zahteva, da smo popolni. K ljubezni, ki nas ne zapusti, ko smo ranljivi. K ljubezni, ki se začne v nas. Zato te danes nežno povabim, draga ženska, dragi moški: ne boj se svoje globine.

Tam, kjer se srečaš s seboj, se začne tvoja resnična moč. Tam, kjer si dovoliš čutiti, se začne tvoje zdravljenje. Tam, kjer se ne zapustiš več, začne rasti najčistejša ljubezen do sebe.

Angelski šepet zate danes:

Ko se pogumno spustim v svojo globino, ne najdem teme, temveč luč svojega srca. Vsak moj iskren korak me vodi bližje k sebi, k miru in k ljubezni, ki je vedno v meni.

Z ljubeznijo, Maja